Ivan Simič in Nace Ajtnik sta se pogovarjala o najbolj vročih davčnih temah ta hip:
- predlaganem 25-odstotnem davku na dobiček iz kriptosredstev,
- obdavčitvi druge nepremičnine,
- visoki obremenitvi plač ter
- begu kapitala in podjetnikov iz Slovenije.
Simič je brez dlake na jeziku razložil, zakaj so nekateri predlogi po njegovem mnenju zgrešeni, kako bi lahko izboljšali davčno okolje v Sloveniji brez, da bi znižali socialne pravice, kako lahko spodbudimo in obdržimo podjetnike v Sloveniji in kaj lahko ljubitelji kriptosredstev storijo preden se bo sprejel Zakon o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev.
Vabljeni k ogledu!
V nadaljevanju povzemamo štiri ključne teme pogovora, ki se tičejo prav vsakega davkoplačevalca in vlagatelja.
Kakšen je bil vaš odziv na nov predlog Zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev?
Mag. Ivan Simič je do novega predloga zakona podal precej jasno kritiko. Medtem ko je sam že pred časom predlagal bolj enostavno rešitev – 5-odstotni davek na vsako transakcijo, ki jo prejmeš na TRR iz naslova kriptosredstev – zdajšnja različica predvideva 25 % davek na dobiček, kar je precej drugačen pristop na katerega se je Slovenska kripto skupnost odzvala precej kritično.
Najbolj problematičen se mu zdi obvezen popis vseh kriptosredstev na dan 1. januar 2026, saj bi bil ta postopek za številne posameznike izjemno zahteven. Opozarja, da se z novim predlogom odpirajo tudi številna vprašanja glede preverjanja preteklih vlaganj.
“Če sprejmeš zakon, naj velja od takrat naprej – pusti ljudi za nazaj pri miru in obdavčuj za naprej.”
Zakonodaja, kot jo vidi Simič, mora biti enostavna, jasna in nedvoumna. Njegov predlog je vseboval tudi mejo 10.000 evrov, pod katero se dobički ne bi obdavčevali, saj meni, da se mora država osredotočiti na večje primere, ne loviti vsakega, ki unovčuje manjše številke.
Ob tem opozarja, da bi Slovenija lahko izkoristila svoj potencial kot kriptu prijazna država – še posebej Ljubljana, ki je bila razglašena za najbolj kriptu prijazno mesto na svetu. V prestolnici kar več kot 130 podjetij in skoraj 600 lokacij sprejema kriptovalute kot plačilo, hkrati pa so številna izjemno uspešna blockchain podjetja doma prav v Sloveniji, tako je povedala tudi Marina Markežič, izvršna direktorica Evropske kripto iniciative, ki se nam je v studiu pridružila na prejšnji epizodi.
A kot pravi Simič, se je pri nas začel drugačen trend:
“Pri kriptu se je zgodilo to, da so ljudje prikazovali, kako veliko so zaslužili – in potem se je začela tista fovšija. ‘To pa moramo obdavčiti’”
Po njegovem mnenju pa še ni prepozno pravi, da je še vedno čas, da kripto skupnost odločno nastopi in državi pove svoje mnenje glede predlaganega zakona, preden bodo pravila postavljena brez njene udeležbe.
Zakaj podjetniki in kapital bežijo iz Slovenije?
Ena od osrednjih tem pogovora z mag. Ivanom Simičem je bil tudi beg podjetnikov in kapitala iz Slovenije. Po njegovih besedah se vse več podjetnikov ne le spogleduje z idejo, ampak dejansko prestavlja poslovanje v tujino.
“Če tujci slišijo, da podjetniki odhajajo iz Slovenije, potem si mislijo: zakaj bi sploh vlagal tukaj – grem direkt na Hrvaško, Romunijo ali v Srbijo,” razloži.
Glavni razlog vidi v nepredvidljivem in previsokem davčnem okolju, ki podjetnikom ne ponuja stabilnosti. Prepričan je, da bi morala Slovenija delovati ravno obratno – z nižjimi obremenitvami in enostavnejšimi pravili bi postali bolj konkurenčni in privabili več naložb tudi tujih podjetnikov.
“Davki morajo biti tako nizki, da nihče niti ne pomisli, da bi šel kam drugam.”
Za ponazoritev navaja konkreten primer: pri menedžerski plači 30.000 evrov mesečno v Sloveniji posameznik prejme okoli 12.900 evrov neto, medtem ko v Srbiji prejme kar 26.300 evrov – več kot dvakrat toliko. Razlika, ki po njegovem ne potrebuje dodatne razlage.
Kratkoročno ga sicer izseljevanja kapitala resno še ne skrbi, dolgorčno pa ima lahko močne posledice.
Ali Slovenci dobimo dovolj za to, kar z davki plačujemo?
Slovenija sodi med države z najvišjo obremenitvijo plač v OECD, kar slabša konkurenčnost gospodarstva. Kljub temu mag. Ivan Simič opozarja, da zgolj znižanje socialnih prispevkov ni rešitev – saj bi morali izpad pokriti z drugimi davki.
"Če zmanjšaš prispevke, jih moraš nadomestit z drugimi davki. Torej nismo naredili nič."
Dodaja, da je nižja davčna obremenitev v tujini pogosto povezana z okrnjenimi socialnimi pravicami – krajšo porodniško, nižjimi pokojninami in slabšim dostopom do zdravstva.
“Ne smeš vedno manjšati prispevkov. Jaz sem za zmanjšanje prispevkov, če ostanejo socialne pravice iste.”
Namesto tega zagovarja zniževanje dohodnine, kar bi povečalo neto izplačila zaposlenim in hkrati ohranilo stabilno financiranje ključnih sistemov – zdravstva, šolstva in pokojnin. A prav tukaj se pojavlja ključno vprašanje: ali Slovenci res dobimo ustrezno storitev za visoke davke, ki jih plačujemo?
Nace opozarja na rastoče nezadovoljstvo ljudi, ki ob visokih obremenitvah vse pogosteje doživljajo slabe izkušnje z državnimi storitvami. Simič se strinja: problem ni v višini davkov, ampak v upravljanju javnega denarja.
Kritičen je do stanja v zdravstvu, kjer bolniki s hudimi diagnozami pogosto čakajo na pregled več let, medtem ko se ustvarja umetni konflikt med javnim in zasebnim sektorjem:
"Imaš smrtno bolezen, prideš v javno bolnišnico – in dobiš termin za pregled leta 2027 ali pa 2028. Kaj naj pacient naredi?"
Po njegovem bi lahko zasebne klinike – kjer pogosto delajo isti zdravniki – pomembno razbremenile sistem, če bi ZZZS kritje storitev omogočil tudi tam. A zaradi politične zavisti in nasprotovanja dobičku se to ne zgodi, čeprav koncesionarji plačujejo davke kot vsak drug podjetnik.
Podobno vidi nesmisel tudi pri pokojninskem sistemu. Čeprav ima sam izpolnjene pogoje za upokojitev, ker še vedno dela, prejema le 40 % pokojnine – medtem ko bi z neaktivnostjo prejemal celoten znesek.
"Če doma sedim, dobim celo pokojnino. Če delam in plačujem prispevke – mi dajo le 40 %. Kje je tu logika?"
Temu doda še opazko, da se tudi politična volja nagiba k višjim davkom:
“Predsednik je pred volitvami povedal, da bo davke zvišal – in je bil izvoljen. Pomeni, da ljudstvo želi imeti višje davke.”
Nova obdavčitev nepremičnin – ali se vlaganje v stanovanja sploh še splača?
Na koncu pogovora se Simič dotakne še predloga o obdavčitvi druge nepremičnine in vseh naslednjih. Čeprav zakon še ni bil pripravljen, je napoved sprožila številna vprašanja in pomisleke med Slovenskimi lastniki nepremičnin.
“Šest mesecev je mimo, pa še nismo videli niti osnutka zakona.”
Mag. Ivan Simič meni, da obdavčitev ne sme ljudi siliti v to, kam morajo vlagati. Primerja situacijo: nekdo ima dve nepremičnini v vrednosti 400.000 € in bi plačal davek, nekdo drug ima 2 milijona evrov na banki – pa ne plača nič. Po njegovem mnenju je takšna ureditev nepoštena.
Namesto omejevanja števila nepremičnin predlaga uvedbo neobdavčenega praga – npr. do 200.000 ali 300.000 evrov. S tem bi ohranili pravičnost sistema, ne glede na to, ali ima posameznik eno ali več nepremičnin.
Simič je bil kritičen tudi do odziva javnosti, saj meni, da veliko ljudi sploh ne razume, da nepremičninski davek že obstaja:
“Tisto, kar me razočara, je to, da ljudje ne vejo, ker oni pravijo: ‘Simič hoče uvesti nepremičninski davek,’ pa mi ga že imamo 40 let.”
Namesto dodatnega obremenjevanja poziva k poenostavitvi in pravičnejši razdelitvi davčnega bremena – predvsem pa k temu, da naj država ne ustvarja panike in ne sili ljudi k nepremišljenim odločitvam, kot je nagla prodaja nepremičnin zaradi še neobstoječega zakona.
Celoten pogovor z mag. Ivanom Simičem si lahko ogledate v 28. epizodi Incrementum podkasta.
Vabljeni.
Nace Ajtnik trenutno sprejema stranke, ki jih zanimajo investicije v moderne tehnologije.
Vabljeni k rezervaciji brezplačnega uvodnega termina.
