OPOZORILO: Ta članek ni investicijski nasvet. Podjetje Incrementum trenutno za svoje stranke v določenemu delu strategije izvaja nakupe žetona Chainlink. To se lahko hitro spremeni in ob morebitni spremembi situacij na trgu, lahko za zaščito svojih strank te žetone podjetje Incrementum hitro in aktivno odprodaja. O teh morebitnih situacijah ne boste obveščeni.
Pretekli donosi niso garancija za prihodnje naložbe. Vsebine v temu članku niso priporočila, ponudbe ali vabilo k sestavljanju ponudbe za nakup kriptovalut, temveč so izključno namenjene informiranju in izobraževanju.
V Barceloni nas je pričakalo čudovito vreme in neverjetna arhitektura izjemnega zgodovinskega mesta, ki nosi tudi svež utrip modernega življenja. To anekdotično mesto težko koga pusti ravnodušnega.
4-člansko odpravo, ki je zastopala podjetje Incrementum, je kljub temu, mnogo bolj zanimalo, kakšna skupnost se je oblikovala okoli kripto žetona Chainlink. Raziskovali smo kako ta organizacija dojema tehnološki razvoj in kakšna so mnenja glede trenutnega vrednotenja kriptovalute. Preko 2000 udeležencev (konferenca je bila razprodana, op. p.) in vsi glavni akterji v razvojnih ter lastniških enotah, so nam ponudili možnost, da smo iz prve roke preverili resnične potenciale za prihodnje donose.
Obstaja razlog za dvom v prihodnost ali bodo močni temelji vzdržali kripto-zimo in se lahko nadejamo dolgoročnih bogatih donosov?
Preverili smo na kakšni stopnji je tehnološki razvoj projekta in kako poteka uveljavitev ter uporaba njihove tehnologije med razvijalci in velikimi finančnimi institucijami.
Pregled vsebin v članku
Mnogi obiskovalci konferenci priznavajo, da že dolgo ni bilo dogodka z vsebinami, ki bi bile tako močno usmerjene k tehničnemu razvoju tehnologije.
Ker naše bralce načeloma ne zanimajo izredno poglobljene tehnične informacije, se bomo v temu članku vseeno po najboljših močeh potrudili, da vam bistvene stvari predstavimo na razumljiv način in strogo tehnične zadeve prepustili tistim, ki so za to specializirani.
Kaj je Chainlink?
Chainlink je kriptovaluta. Je kripto-žeton, ki na Ethereumovem omrežju zagotavlja svoje storitve predvsem na standardu ERC-20. Maja leta 2019 so svoj protokol zagnali z idejo, da decentraliziranemu svetu pripeljejo podatke iz finančnega in realnega sveta. Najbolj neokrnjene, preverjene, zagotovljene podatke na svetu.
Kako so se tega lotili?
Z orakli. Orakli so entitete, ki na blockchain pošiljajo podatke, Chainlinkov protokol jih usklajuje, preverja, nagrajuje, potrjuje in potem ponuja decentraliziranemu svetu, ki tako močno revidirane podatke nujno potrebuje.
Na spodnji sliki vidite kako v praksi 31 oraklov posreduje sveže informacije o trenutni resnični vrednosti Bitcoina izraženo v ameriških dolarjih.
Slika: Chainlink data streams (Chainlinkovi podatkovni toki).
Morda ste na sliki opazili, da je bilo v temu primeru zagotovljenih 30 odzivov od 31 možnih. Če pogledate podrobneje, orakel imenovan “Prophet” ni pravočasno zagotovil podatkov. V kolikor bi se mu to dogajalo večkrat, mu grozi izključitev iz omrežja in nadomestitev z drugim oraklom. Ostalih 30 je poslalo podatke pravočasno in dosegli so konsenz glede cene, definiran po pravilniku Chainlinkovega protokola.
Kdo že uporablja Chainlink in zakaj?
V prvi vrsti trenutno Chainlink uporabljajo orakli. V praksi so to podjetja iz finančnih zvrsti in podjetja, ki delujejo na področju decentraliziranih financ (DeFi).
Na konferenci se jih je kar nekaj predstavilo.
Nekateri izmed njih so entuziasti, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo zaradi močne vere v prihodnost decentralizacije. Eni izmed njih so tudi “Prophet”, omenjen v prejšnjemu odstavku članka.
Ampak v precej večji meri gre za podjetja z 200 in več zaposlenimi, ki delujejo v panogah kjer celotna ali večina njihove dodane vrednosti temelji na pridobitvi in obdelavi kvalitetnih podatkov.
Velika globalna podjetja zaposlujejo “podatkovne znanstvenike” in “podatkovne inženirje”, ki so specializirani v obdelavi in analizah podatkov. Obdelane informacije nato drago prodajajo finančnim hišam in globalnim trgovalcem na finančnih področjih.
Naslednja industrija, ki sklepa takšna sodelovanja je industrija “ustvarjalcev trga“, ki se ukvarjajo s tem, da svoja sredstva in sredstva vlagateljev ponudijo borzam in drugim ponudnikom, ki svojim strankam ponujajo trgovalne pare. Seveda v zameno za lepe donose. Za njih je ključnega pomena, da jih v nobenemu trenutku ne doleti napaka napačnih tržnih vrednotenj, saj bi lahko en tak moment pomenil izgubo vseh donosov. Kar se je že mnogokrat zgodilo. S Chainlinkom ne.
Decentralizirane menjalnice so naslednji v vrsti uporabnikov Chainlink protokolov. Delujejo namreč brez centralnih enot, kar pomeni, da situacij ne morejo regulirati po svoji presoji. Potencialnih napak ne morejo lastnoročno preprečiti, ker vsi procesi delujejo zgolj na programski kodi. In skladno z njihovo filozofijo jih tudi nikakor ne morejo popraviti za nazaj.
Tradicionalni finančniki zelo dobro razumejo kaj pomenijo podatki takšne kvalitete in niti slučajno ne bodo dovolili, da bi pri tej tehnologiji ostali za časom.
Zato so v teh panogah z dobrim razlogom Chainlinkovim protokolom namenili ekipe desetih ali več posameznikov, ki skrbijo za pravilno in nemoteno posredovanje podatkov.
Na konferenci smo se pogovarjali z nekaterimi izmed njih in poudarili so kako resno jemljejo to sodelovanje. Ena izmed njihovih posebnosti je stalna pripravljenost, 24 ur na dan, vse dni v letu.
Vse to samo za to, da imajo dostop do Chainlinkovih protokolov in podatkov. Iz razlogov natančnosti in transparentnosti podatkov takega tipa, o teh protokolih v zadnjih časih vse pogosteje pogledujejo tudi regulatorji.
Kdo ga bo moral uporabljati v prihodnosti?
Ne podležimo kripto-maniji. Na konferenci se je veliko poudarjalo to, da kripto enostavno ni čarobna rešitev za vse tegobe sveta. Vsega res ni smiselno vedno prestavljati na blockchain. Mnogo področij danes že fantastično deluje brez uporabe strogo preverjenih in validiranih decentraliziranih podatkov.
Zagotovo blockchain ni za vse.
- Kadar pogledam TV spored, sem povsem zadovoljen z informacijami, ki jih pridobim. Kadar je kaj pomembnega preverim na dveh mestih in to se zdi dovolj.
- Na tržnici vem koliko stane paprika in s seboj imam dovolj denarja, da si jo privoščim. Če me bo branjevka pričakala s previsoko ceno, se bom obrnil in preveril drugje.
- Kadar na bankomatu dvignem nekaj gotovine me ne skrbi, da bi prišlo do napak. To se mi še ni zgodilo. Vedno v roke dobim pravi znesek in pravi znesek se odšteje iz mojega bančnega računa.
Pri naštetih primerih uporaba decentraliziranih tehnologij ni smiselna. Za take podatke nisem pripravljen plačati, niti sprejeti kompleksnih metod, ki se jim danes še ne da izogniti, da se izkoristi najboljše atribute decentralizacije.
Kdaj in za koga je uporaba preverljivih podatkov smiselna?
- Zanimam se za prejem kredita v višini 170.000 € s fiksno obrestno mero. Zelo težko se prebijam do pravih in točnih informacij glede ponujenih obrestnih mer. Koliko se še da pogajati pri bankah? Lahko dobim v tujini boljše pogoje? Kakšne pogoje imajo komercialne banke v resnici pri centralnih bankah in kaj od tega ponujajo meni?
- Proces nakupa rabljenega avtomobila je v Sloveniji poznan po visokemu faktorju tveganja glede kilometrov na števcu in kilometrov, ki so bili dejansko opravljeni na cesti. Ob zelo visokih zneskih, ki jih moram nameniti za nekaj kar potrebujem v vsakdanjemu življenju, se mi vsakič pojavlja cmok v grlu ob nakupu. In ob prodaji se ponovno srečam z nelagodnostjo ob dvomih glede moje verodostojnosti. Kaj bi dal, da teh situacij ne bi rabil izkušati v življenju.
- Novicam čedalje težje zaupam. Na socialnih omrežjih je sploh grozno. Celoten splet tudi že preplavljen z lažnimi objavami, ponarejenimi slikami in zavajajočimi naslovi.
Pri teh treh primerih je drugače kot v prvih treh. Se mi zdijo izredno pomembne situacije in sem pripravljen plačati, če se da omenjenim tveganjem in netransparentnosti izogniti. Menim, da bom v prihodnje, sploh v kategorijah, ki mi nosijo izredno pomembnost, kupoval izdelke in uporabljal zgolj storitve s preverljivimi podatki. Jasno je tudi, da nikjer drugje kot na decentraliziranih omrežjih tem podatkom ne bom mogel povsem zaupati.
Vse bolj se zdi, da bo tehnične rešitve za prav te storitve ponudil Chainlink.
Kadar bom začutil željo po branju vicev na spletu, definitivno ne bom razmišljal o blockchainu.
Sergey Nazarov
Ustanovitelj Chainlinka, Sergey Nazarov, je zelo miren in zbran vodja projekta. Včasih daje celo občutek zadržanosti, saj ni znan po govoričenju. Njegove, nekoliko redkejše besede, morda ravno zato vedno nosijo toliko več moči.
Vsebina, ki jo izreče ima praviloma tolikšno težo, da se je v konferenčni dvorani skorajda čutilo napetost v zraku, ko smo obiskovalci skrbno spremljali njegov nastop in se sproti trudili razumeti vse predano znanje, razmišljanje o trenutni situaciji in vidike o prihodnosti.
Seveda poleg njegove genialnosti pri dozdajšnjemu razvoju projekta veliko težo njegovemu statusu daje tudi zavedanje, da je njegovo premoženje ocenjeno na preko 500 milijonov dolarjev. Trenutno.
Sergey Nazarov, Steve Ellis in Ari Juels so leta 2017 sestavili statut, oziroma idejni zapis o protokolu (“whitepaper”) Chainlink. V tako kratkemu času se je do danes ta ideja razvila v največje decentralizirano omrežje natančnih, neodvisnih in preverljivih podatkov in vse 3 udeležene izstrelila med najpomembnejše in najbolj spoštovane ustvarjalce na področju kriptovalut.
CCIP* revolucija: protokol, ki povezuje vse verige
V letošnjemu juliju je Chainlink zagnal novo storitev imenovano CCIP. Po treh mesecih delovanja so rezultati navdušujoči.
“CCIP si prizadeva postati ‘TCP/IP’ na področju financ”, je dejal Sergey Nazarov, soustanovitelj Chainlinka. V tej izjavi se je skliceval na standard osnovnega protokola za delovanje interneta, ki je bil vzpostavljen pred 50 leti.
CCIP ustvarja standardni komunikacijski sistem med različnimi verigami in sistemi. V javni sferi verižnih blokov je uporabljen za povezavo aplikacij decentraliziranih financ (DeFi) z več drugimi verigami, sistemi in protokoli.
Vsi tisti, ki bodo uporabljali CCIP bodo imeli velike koristi od obsežnega varnostnega sistema, ki ga je vzpostavila Chainlink fundacija.
Osredotočenost ni izključno na kriptovalute in decentralizirane finance. Pridružujejo se banke in tradicionalne finančne družbe.
Banke in finančna industrija
Na “okrogli mizi” si s povabljenimi gosti Sergey Nazarov ni olajšal življenja. Zagotovo vsi dobro poznamo pregovorno birokratska načela bančnih sistemov. Čeprav se tudi za njih svet hitro spreminja in že v nizkemu startu spremljajo prihod tehnologij, ki jim bodo odpravila ozka grla pri poslovanju, se vseeno ne odmikajo od svojih načel.
Gostje za razpravo:
- Alexandre Kech, SIX Digital Exchange.
- Anurag Soin, ANZ Bank.
- Olivier Roucloux, Euroclear.
- Thomas Dugauquier, SWIFT.
Vsi našteti so že pričeli z uporabo protokola CCIP. Še zdaleč z njim niso samo zadovoljni. Iz pogovora je bilo moč razbrati, da se že vsi zavedajo za kako revolucionarno metodo gre pri CCIP, vendar še vedno obstajajo določeni pomisleki.
Predvsem jih moti pomanjkanje uveljavljenih metod standardizacije. Vsi se dobro razumemo, da morajo banke delovati po striktnih protokolih. CCIP naj še ne bi dosegal nivojev, ki jih potrebujejo za povezavo različnih bančnih omrežij. Predlog je, da CCIP protokol uporabi standardizacijo, ki že 40 let učinkovito deluje za SWIFT. Na ta način se bankam ne bo treba toliko prilagajati novim rešitvam in adaptacija tehnologije se lahko bistveno pospeši.
Prejeli smo potrditev, da je tehnično to mogoče.
V živo se je zazdelo, da pomisleki bančnih predstavnikov Sergeya niso spravili iz tira.
Obratno. Bančniki so bili slišani in po mnenju drugih obiskovalcev dogodka se lahko že kmalu nadejamo naznanitev rešitev za ozko grlo sistema, ki bo v blockchain vpel bilijone sredstev iz tradicionalnih financ.
Katere omejitve bankam odpravlja CCIP?
Danes je strankam in uporabnikom tradicionalnih bank že kristalno jasno, da za trenutne čase hitrost bančnih transferjev, dostopnost mednarodnih transakcij in stroški velikih prenosov niso na ustreznemu nivoju glede na vse kar omogoča sodobna tehnologija. Tukaj so tudi omejitve bančnega prometa med vikendi.
Kje se zaplete?
Problem je, da večino različnih bank uporablja svoja omrežja in protokole. Nihče izmed njih se namreč noče prilagoditi ostalim, da bi izboljšali procese, saj bi lahko takšna poteza pomenila podrejenost ali dolgoročno celo manjšo konkurenčnost ostalim igralcem na trgu.
Zato se lahko zakomplicira že ob prenosih v domačih omrežjih. Kaj šele pri tujini!
In resnici na ljubo za iskanje rešitev in izboljšav na temu področju ni bilo pravega interesa. Saj uporabniki niso imeli alternative. Vse do zdaj. CCIP vse spremeni.
Banke, ki se kmalu ne bodo prilagodile novemu decentraliziranemu standardu bodo težko ostale konkurenčne. Mnoge na teh prilagoditvah že delajo v polnemu pogonu in čakajo le še zadnje finese pred vsesplošno uporabo CCIP omrežja.
Kaj CCIP izboljšuje pri decentraliziranih protokolih?
“Hacki” oziroma zlorabe pri pretvorbah. Če samo pogledamo največje zlorabe in kraje na decentraliziranih protokolih za namene prenosov med tehnologijami (“bridge”), vidimo preko 2 milijarde dolarjev ovrednotenih kraj.
Pri prenosih so se namreč pojavljali centralizirani ponudniki, ki so izvajali menjave.
Pri njih je prišlo do zlorab.
Z uporabo CCIP (protokola) se prenosi izvajajo brez centraliziranih vmesnikov.
Svet še nikdar ni tako nujno potreboval podatkov na katere se lahko zanesemo
V osrednjemu govoru se je soustanovitelj Chainlinka, Sergey Nazarov osredotočil na človeško problematiko, ki jo danes vsi dobro poznamo in žal tudi doživljamo. Lažni podatki in novice.
V vseh segmentih našega življenja se pojavlja vse več neverodostojnih in nepreverjenih informacij. V organizacijah, sistemih, državah, financah in na koncu šele novicah. Vse to svet pelje v situacijo, kjer človeštvo ne bo moglo napredovati – še več. Kot kaže zgodovina, se lahko zaradi tega ponovno znajdemo v nazadovanju civilizacije.
Sergey Nazarov iskreno verjame, da lahko decentralizirane tehnologije to problematiko dolgoročno rešijo. Ne še danes, vendar ne v daljni prihodnosti. Kmalu bomo dosegli razvoj učinkovitih mehanizmov, ki jih bomo lahko uporabili za preverjanje točnosti informacij in orodja za nošenje odgovornosti, ki bodo nagrajevala resnico in kaznovala laži. Brez da bi tem orodjem diktirale centralizirane entitete, ki lahko same krojijo resnico sebi v prid. Tudi sam bo temu posvečal veliko pozornosti.
V govoru je večkrat omenil afero FTX, kjer je direktor Sam Bankman-Fried prosto razpolagal s sredstvi, ki so mu jih zaupali uporabniki platforme. In ostali brez vsega. To žal sploh ni prvič, da so nastradali uporabniki, ki so uporabljali centralizirano rešitev, ki je manipulirala s podatki. Nadzorni organi jih niso znali ali želeli zaščititi.
Razvidno iz spodnje slike, se je to na večjih skalah v zadnjih 20 letih v centraliziranih sistemih zgodilo že tretjič.
Z dobrim razlogom je Sergey Nazarov omenil tudi neskončno in nepredvidljivo “tiskanje” novega denarja v obtok s strani centralnih bank.
Predstavitev novosti v razvoju
Ni skrivnost, da smo se z ekipo na konferenco odpravili z visokim pričakovanjem glede predstavitve novosti.
Zagotovo pred udeležbo nismo pričakovali, da nas bodo govorci pretresli s kar petimi revolucijami na svoji platformi.
Tako je postalo razumljivo zakaj in kako so svojo razvojno ekipo v zadnjemu letu razširili iz 250 članov vse do 550.
Nazivov napovedi ne bomo prevajali, opise bomo predstavili zelo kratko in poenostavljeno. Več informacij lahko pridobite na priloženih povezavah. V kolikor vas tehnični deli Chainlinka ne zanimajo, lahko ta odstavek preskočite.
Data Streams: Podatkovni tokovi so rešitev na Chainlink omrežju, ki na blockchainu omogoča pridobitev in izmenjavo podatkov z nizko latenco (časovnim zamikom, op. p.), ki se lahko primerja s hitrostjo izmenjave podatkov centraliziranih borz – tega na blockchain omrežju še nikoli do zdaj nismo videli.
Chainlink Functions (Beta): Zdaj so podatki iz omrežja Chainlink dosegljivi tudi za tiste, ki ne želijo sami gostiti svojega celotnega omrežja za izmenjavo podatkov. V trenutni beta fazi so za razvijalce po novem odprti verjetno najbolj točni, preverjeni in decentralizirani podatki v zgodovini človeštva. Za prejem teh podatkov se plača tako, da na denarnico svojega računa razvijalec naloži žetone (LINK), ki se potem uporabijo ob pred-nastavljenemu prejemu podatkov. (dokumentacija)
Automation 2.0: Procesorsko moč za izvajanje decentraliziranih aplikacij (dApps) in pametnih pogodb (smart contracts) lahko s to posodobljeno storitvijo za 1/10 (eno desetino, op. p.) prejšnje cene prenesete na Chainlinkovo novo storitev. Brez, da bi karkoli izgubili na decentralizaciji ali varnosti. (dokumentacija)
Developer Hub Launch: Zagon portala za razvijalce. Moderna spletna knjižnica je nova odlična priložnost za prvi korak vseh razvijalcev, ki bi želeli iz tradicionalnih programerskih vod stopiti v svet decentralizacije in kriptovalut. Omogoča brezplačen dostop do dokumentacij, videov, webinarjev, tečajev, primerov uporabe, in še mnogo več – pripravljeno s strani največjih strokovnjakov področja na svetu. (dev.chain.link)
Staking v0.2 Eligibility: Objavljena je aplikacija kjer se lahko kdorkoli prijavi, da kandidira za izvajanje protokola staking 2.0* neposredno na žetonu Chainlink (staking.chain.link).
*Staking pomeni zagotavljanje pravilnosti podatkov na način odgovornosti z lastnimi sredstvi – v zameno za to storitev se prejema nagrada.
Kako razvoj vpliva na ceno Chainlinka?
O ceni kripto žetona Chainlink je bilo v resnici na dogodku izredno malo govora. Projekt se trenutno strogo osredotoča zgolj v razvoj in široko uveljavljenost tehnologije in žetona (LINK).
Celotna tržna kapitalizacija Chainlinka v času objave tega članka znaša nekaj čez 3,8 milijarde ovrednoteno v evrih. V najboljših časih je bila celotna tržna kapitalizacija vrednotena na nekaj več od 18 milijard evrov (10. maj 2021).
Brez dvoma lahko rečemo, da je danes razvoj tako daleč naprej v primerjavi z letom 2021, da je celotno situacijo kar malo smešno primerjati.
Iz teorije smo prešli v realizacijo. Takrat smo lahko govorili o izredni ideji, ki jo nosi projekt. Danes lahko govorimo o široko uporabni platformi, tisočih udeležencih na protokolih omrežja in dolgi vrsti velikih organizacij, ki se želijo pridružiti.
Razvijalci znajo razložiti, da so izredno hvaležni za trenutno obdobje, saj je na trgu bistveno manj šuma in tako lažje in hitreje napredujejo z razvojem tehnologije.
Zadnjih 12 mesecev verjetno to tezo potrjuje. Mrtvilo na trgu je prineslo najbolj rodovitno razvojno obdobje od ustanovitve. Mnenje glede prihodnje cene si ustvarite sami.
Stopnje razvoja in cene pri zdravih projektih
Pogosto se zgodi, da cena prehiti dejansko adaptacijo in razvoj kriptovalute in takrat pride do popravkov.
Tudi pri Chainlinku je bilo tako.
1. faza: visoko navdušenje, malo dejansko uveljavljenih stvari.
2. faza: srednja faza razvoja in nov naval navdušenja.
3. faza: dejansko razvit in uporabljen projekt, ki mu cena lahko upravičeno sledi.
Brez napovedovanja prihodnosti in napovedi cen kriptovalute, se skupaj s predstavniki projekta strinjamo, da se nahajmo pred točko, ko lahko projekt resnično zaživi v polnemu obsegu.
Blockchain v povezavi z umetno inteligenco
“Na prvo žogo” te dve tehnologiji nista nikakor povezani.
Očitno je, da je umetna intelegenca z množičnim navalom na platformo “Chat GPT” prevzela svet in poleg izjemnih stvari je ta tehnologija pokazala tudi svojo temno plat.
Uporaba v namen zlorab in poneverb.
Kdor je tesno vključen v razvoj decentralizirane logike za adaptacijo v resničnemu svetu je torej hitro prišel do naslednje ugotovitve:
Umetna inteligenca se lahko uporabi za generiranje umetnih slik in podobne poneverbe.
Tega se ne bo dalo preprečiti.
Blockchain se uporablja za verodostojnost in preverljivos.
Kombinacija teh dveh tehnologij lahko prinese pozitivne rezultate in zmanjša negativne.
Skozi predavanja smo spoznali, da na temu področju aktivno deluje že mnogo strokovnjakov in čez predavanja je postalo vse skupaj še bolj smiselno. Predstavljamo naslednja dva resnična primera.
Umetni govor: Afera na slovaških volitvah
V zaključku septembra so na Slovaškem potekale parlamentarne volitve. Ni nenavadno, da v obdobju pred volitvami na dan pride kakšna afera, tokrat je šlo še korak naprej. V dejanski situaciji smo žal prišli do spoznanja kakšne pasti nam v teh procesih pripravlja moderna tehnologija.
Pred volitvami je po Facebooku, Instagramu in Telegramu zaokrožil zvočni posnetek kjer se eden vodilnih kandidatov, Michal Šimečka, z novinarjem pogovarja o tem, kako bo glasove za volitve kupil od romskih manjšin in potem po izvolitvi nemudoma podvojil cene piva.
Šlo je za umetno ustvarjen posnetek pripravljen z uporabo tehnologije umetne inteligence (t.i. “deepfake”).
Michal je takoj naznanil, da je posnetek ponarejen, kar so mu tehnološki strokovnjaki potrdili.
Ampak škoda je bila že narejena in volitve zanj izgubljene. Posnetek se je viralno razširil in dosegel bistveno več ljudi kot uradne izjave o neverodostojnosti posnetka.
Vse je potekalo anonimno, kar pomeni, da kazni ne bo in posledic tudi ne.
Sergey Nazarov si prihodnost predstavlja tako, da bomo ljudje še vedno uporabljali različne vmesnike za dostop do novic, informacij in vsebin. Tako kot danes uporabljamo različna socialna omrežja in beremo različne medije.
Bistvena sprememba, ki se mora zgoditi je ta, da bo nosilec teh informacij decentralizirano omrežje in ne zasebne baze podatkov.
Razlika je namreč v tem, da se lahko informacije po bazah podatkov prosto ureja ali briše – tudi za nazaj. To pomeni manjšo težo dejanj, saj se odgovornost do njih manjša, če vemo, da se da preteklost spreminjati.
Na blockchainu se je ne da. Zapis je večen, če se izkaže, da ni pravilen, se lahko preko programske kode avtorja kaznuje.
Kot že omenjeno, ta tehnologija ni več daleč. Za človeštvo bo to prvič v zgodovini pomenilo, da zgodovine ne pišejo zgolj zmagovalci ampak bomo imeli do nje vsi dostop v neokrnjeni obliki.
Umetna slika: Afera Donalda Trumpa na sodišču
Nekatere slike, ki zakrožijo po spletu so videti ultra-realistične. Generirane so s pomočjo AI (umetna inteligenca) orodij kot so “Stable Diffusion” in “Midjourney”, ki so danes skoraj komurkoli enostavno dosegljiva. Bi rekli, da je spodnja slika resnična ali ne?
Ko je slika zaokrožila po spletu, so bili ljudje zaprepadeni, saj se je v njihovih mislih takoj vzbudila neizpodbitna ideja, da je bil Donald Trump na sodišču obsojen.
Poznavalci bi ugotovili, da nekaj ni pravilno s prsti gospoda Trumpa. Po podrobnejšemu pregledu nam tudi noge niso več videti v pravilnih sorazmerjih. V prihodnje se bodo ta orodja še izboljševala in meja med resničnim svetom in svetom umetne inteligence bo vse bolj zabrisana.
Seveda že desetletja poznamo fotomontaže. Vendar so bile izredna redkost v primerjavi z današnjimi razmerami.
Težko si je predstavljati, da se razvoj ne bi premikal v smer širše uporabe umetne inteligence. Seveda tudi v nepoštene namene. Še težje si predstavljamo, da bi lahko zakonska regulacija take pojave preprečila.
Svojim očem in zapisom neznanih avtorjev bo vse težje zaupati.
Bolj natančno bomo morali preverjati oznake pristnosti. Blockchain tukaj lahko pomaga.
Ekipa Incrementum v Barceloni
Že v začetku članka je navedeno, da je bil naš prvotni cilj udeležbe ugotoviti smiselnost naložbe v kriptovaluto Chainlink. Informacij smo prejeli več kot dovolj.
Udeleženci, od leve proti desni: Tilen Repar, Vincenc Dragar, Benjamin Samotorčan, David Udovič.
Informacij smo prejeli več kot dovolj. Zdaj ste na vrsti vi. Kliknite spodnji gumb za brezplačno prijavo na informativni posvet, da ugotovite, če je naložba v Chainlink smiselna tudi za vas.
Delite članek:
